
Ob 00:33 po našem času je z vzletališča v Cape Canaveralu na pot proti Luni poletela raketa SLS s štiričlansko posadko.
Ob 18.34 po lokalnem času (00.34 po našem) so na izstrelišču 39B v Kennedyjevem vesoljskem centru v Cape Canaveral na Floridi zahrumeli motorji 98 metrov visoke rakete SLS, ki je v kapsuli Orion, nameščeni na njenem vrhu, v vesolje ponesla štiričlansko posadko astronavtov, ki bodo v naslednjih urah krenili na pot proti Luni, jo obkrožili in se vrnili na Zemljo.
Posnetek vzleta si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.
Celotna misija, imenovana Artemis II bo trajala 10 dni.
To je, kot smo že večkrat pisali, prva človeška odprava proti Luni od leta 1972 in v tem kontekstu gre za zgodovinski dogodek.
Misija Artemis II je druga faza ambicioznega projekta ameriške vesoljske agencije za vzpostavitev trajne človeške prisotnosti na Luni.
V misiji imajo osrednjo vlogo trije astronavti Nase in astronavt Kanadske vesoljske agencije (CSA), ki bodo v naslednjem delu misije, predvidoma prihodnje leto, na Luni tudi pristali.
Posadka misije Artemis II
Reid Wiseman (Nasa) - poveljnik
Victor Glover (Nasa) – pilot
Christina Koch (Nasa) – specialistka misije
Jeremy Hanson (CSA) - specialist misije
Več o njih si lahko preberete v našem članku: Kdo so astronavti, ki bodo obkrožili Luno, in kaj bodo vzeli s sabo na pot
Tokrat je njihova naloga obkrožiti Luno in preizkusiti sisteme za prihodnji pristanek na Luni. Ta je trenutno predviden za leto 2027.
Izstrelitev je v Cape Canaveralu v živo spremljalo nekaj tisoč ljudi - med njimi tudi sorodniki astronavtov – več milijonov uporabnikov pa je izstrelitev spremljalo v živo po spletu.
Slovensko znanje in oprema sodelujeta pri vrnitvi človeka na Luno
Pri prvem poletu posadke proti Luni po letu 1972 ima pomembno vlogo imelo tudi znanje in oprema slovenskega podjetja Dewesoft.
Njihova oprema in programi sodelujejo pred in po vzletu.
Več preberite v članku: Slovensko znanje in oprema pri zgodovinskem poletu človeka proti Luni.
Približno dve uri pred vzletom se je štiričlanska posadka vkrcala v kapsulo Orion, veliko približno kot minibus, ki bo naslednjih 10 dni njihovo bivališče.

Kmalu po vkrcanju so kapsulo zaprli in zatesnili, posadka pa je v času do vzleta preverjala sisteme.
Ob 18.24 po lokalnem času (00.24 po našem) se je za dve uri odprlo izstrelitveno okno, obdobje, ki omogoča optimalne pogoje za polet, predvsem z vidika ekonomičnosti poleta (porabe goriva).
Približno 10 minut kasneje so zahrumeli potisni motorji 98 metrov visoke rakete SLS, ki so razvili potisno moč okoli 39 meganjutnov in 2,6 milijona kilogramov težko raketo s kapsulo Orion potisnili proti nizki zemljini orbiti, približno 200 kilometrov nad površjem.
To višino je raketa dosegla v približno 10-ih minutah.
Približno dve minuti po vzletu sta se od rakete ločila stranska trdna pospeševalnika in padla v ocean, osrednja stopnja pa je po približno osmih minutah razpadla.
Faze misije Artemis II
Izstrelitev iz Kennedyjevega vesoljskega centra
Doseg nizke Zemljine orbite
Vžig potisnih motorjev zgornjega dela rakete SLS s kapsulo Orion za doseg visoke orbite za pot proti Luni
Pospešitev za pot proti Luni (izvedba translunarnega pospeška)
Ločitev plovila Orion in polet proti Luni, ki traja štiri dni
Izvedba obleta Lune na največji višini 8.889 kilometrov nad njenim površjem
Povratek na Zemljo v štirih dneh
Ločitev kabine posadke od evropskega servisnega modula in adapterja kabine
Pristanek v Tihem oceanu.
Poveljnik Wiseman: "Imamo čudovit razgled."
Nekaj minut po izstrelitvi, ko so astronavti začeli vstopati v zgornje plasti Zemljine atmosfere, se je poveljnik plovila Reid Wiseman oglasil po komunikacijskem sistemu.
"Čudovit razgled," je dejal. "Imamo čudovit vzhod Lune."
V naslednji fazi poleta bo zgornja stopnja rakete izvedla manever, imenovan TLI (Translunar Injection), ki no nekaj minutah Orion pospešila do te mere, da bo lahko "ušla" Zemljini gravitaciji in nadaljevala pot proti Luni.
Plovilo Orion naj bi Luno doseglo šesti dan, jo obkrožilo in se nato v naslednjih štirih dneh vrnilo na Zemljo skupaj s posadko.
Misija Artemis II: ključna dejstva
Cilj misije: Izvesti oblet Lune, preleteti njeno od Zemlje oddaljeno stran ("temno stran") in preizkusiti sisteme za prihodnji pristanek na Luni.
Skupna razdalja: približno 1 milijon km
Trajanje misije: 10 dni
Ocenjeni skupni stroški: 44 milijard dolarjev (34,75 milijard evrov)
Raketa Nasa Space Launch System: 23,8 milijarde dolarjev (20,6 milijarde evrov)
Vesoljsko plovilo Orion za globoko vesolje: 20,4 milijarde dolarjev (17,7 milijard evrov)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje